Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil načrte za vzpostavitev ameriške uprave v Venezueli, potem ko so ameriške sile v obsežni vojaški operaciji zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Trump je prek družbenega omrežja objavil fotografije Madura na ameriški vojaški ladji in poudaril, da bodo Združene države Amerike upravljale državo do vzpostavitve varnega političnega prehoda. Poleg tega je Trump zagrozil z morebitnim drugim napadom, s čimer želi utrditi nadzor nad regijo. Odzivi na vojaško posredovanje so deljeni. Medtem ko nekateri kritiki, zlasti v romunskih medijih, izpostavljajo dvoličnost javnega mnenja, Trump vztraja pri svoji strategiji pritiska. V preteklosti je ameriška administracija venezuelski narko-kartel Cártel de los Soles že označila za tujo teroristično organizacijo, kar je služilo kot podlaga za stopnjevanje vojaških napetosti, ki so dosegle vrhunec z nedavno aretacijo v Caracasu.

Venezuelanska vojska je priznala podpredsednico Delcy Rodríguez za začasno predsednico Venezuele in poročala o smrti gardistov. Operacijo zajetja Nicolása Madura in njegove žene Cilie Flores je vodila elitna enota Delta Force. Donald Trump je poslal novo opozorilo Iranu, ki medtem brani Madura. Protesti v Iranu so se nadaljevali že drugi teden.

Venezuelska skupnost v tujini, predvsem na Floridi v Združenih državah Amerike, je v soboto z navdušenjem proslavila padec vlade Nicolása Madura. Do zamenjave oblasti je prišlo po neposrednem ameriškem vojaškem napadu, ki je strmoglavil dolgoletni režim. Izgnanci so se zbrali na ulicah, oviti v venezuelske zastave, in vzklikali gesla o svobodi ter koncu diktature. Mnogi udeleženci praznovanj, med njimi tudi Vito Masi, so izrazili pripravljenost na sodelovanje pri obnovi države po letih gospodarske in politične krize. Medtem ko so v Združenih državah Amerike potekala množična praznovanja ob aretaciji Madura, so iz prestolnice Caracas sprva poročali o protestih njegovih preostalih podpornikov. Dogodek pomeni konec obdobja, ki so ga zaznamovale ostre mednarodne sankcije in stopnjevanje napetosti med Caracasom in Washingtonom.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je po vojaški operaciji Združenih držav Amerike, ki je privedla do padca venezuelskega predsednika Nicolása Madura, izrazil opozorilo kubanskemu režimu. Rubio je v izjavi poudaril, da bi morale biti oblasti v Havani po dogodkih v Venezueli upravičeno zaskrbljene glede svoje prihodnosti. Operacija, ki je končala Madurovo vladavino, po besedah ameriških predstavnikov pomeni pomemben premik v regionalni politiki. Predsednik Donald Trump je ob tem dodal, da so razmere na Kubi v marsičem podobne tistim v Venezueli. Izpostavil je, da je cilj ameriške administracije pomoč kubanskemu ljudstvu v boju proti dolgoletnemu kastrizmu. Ameriška diplomacija padec venezuelskega režima vidi kot jasen signal preostalim avtoritarnim sistemom v regiji, da se pritiski za demokratične spremembe stopnjujejo.

Po uspešni aretaciji venezuelskega predsednika Madura so ZDA izrazile hvaležnost medijem za molk pred operacijo. Donald Trump še naprej poskuša prepričati energetska podjetja v ponovno vzpostavitev venezuelske naftne industrije. Hkrati pa analitiki opozarjajo, da bi lahko ameriški poseg v Venezueli spodbudil Kitajsko k podobnim akcijam proti Tajvanu, medtem ko bi nasilno dejanje lahko povzročilo razkol v Natu.

Združene države Amerike so izvedle operacijo, v kateri so pridržale venezuelskega voditelja Nicolása Madura, kar je sprožilo val nasprotujočih si odzivov po vsem svetu. V Čilu so se na tisoče venezuelskih izseljencev zbrali na ulicah Santiaga, kjer so s hrupnim proslavljanjem, zastavami in vzkliki o svobodi pozdravili padec Madurovega režima. Nasprotno so v venezuelski prestolnici Caracas potekale množične demonstracije Madurovih privržencev, ki zahtevajo njegovo takojšnjo izpustitev in vrnitev v državo. Razmere v Venezueli ostajajo napete, saj so se podporniki gibanja chavismo odpravili na ulice središča mesta, da bi izrazili nasprotovanje dejanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Županja Caracasa je sporočila, da se protestniki ne bodo umaknili z ulic, dokler ne bo znana natančna lokacija in usoda predsednika države. Dogajanje predstavlja vrhunec dolgotrajnih napetosti med Caracasom in Washingtonom, ki so se v zadnjem obdobju stopnjevale do te mere, da je Maduro predhodno odredil splošno mobilizacijo vseh obrambnih sil v državi.

Po strmoglavljenju Nicolása Madura v Venezueli je Donald Trump sobotno vojaško operacijo označil za velik uspeh in ponudil nejasen načrt, da bo njegova administracija »vodila« Venezuelo. Medtem so poročali o prevozu Madura v New York. Poudarjena je bila dolga zgodovina ameriških vojaških intervencij in podpore diktaturam v Latinski Ameriki.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je v nedeljskem pogovoru za televizijo NBC izjavil, da bo Kuba naslednja država, proti kateri bodo Združene države Amerike usmerile svoje dejavnosti po izvedbi operacije proti Venezueli. Rubio je poudaril, da se tamkajšnji komunistični režim nahaja v resnih težavah, kar Washingtonu odpira prostor za ostrejše ukrepanje. Izjave so bile podane v oddaji Meet the Press, kjer je Rubio jasno nakazal, da administracija predsednika Donalda Trumpa načrtuje stopnjevanje pritiska na Havano z namenom spremembe političnega sistema na otoku. Čeprav podrobnosti o prihodnjih ukrepih niso bile razkrite, napovedi kažejo na premik k agresivnejši strategiji v Latinski Ameriki. Gre za nadaljevanje politike izolacije komunističnih režimov v regiji, ki jo Rubio, sam kubanskega rodu, zagovarja že dlje časa. Analitiki ocenjujejo, da bi to lahko pomenilo nove ekonomske sankcije ali dodatno podporo opozicijskim gibanjem na Kubi.